Šolska knjižnica Gimnazije Ravne na Koroškem se nahaja v kletnih prostorih šole. Knjižničarka je Natalija Pečovnik.

Knjižnična zbirka obsega 10.120 bibliografskih enot knjižnega in neknjižnega gradiva, raziskovalnih nalog, bogata pa je tudi zbirka periodičnih publikacij in publikacij, ki jih izdaja šola (Letopis, Vresje, Flegma, Ales Klar,…).Vso knjižnično gradivo je v prostem pristopu in je urejeno po sistemu UDK.Šolska knjižnica podpira pouk in vzgojno izobraževalne cilje šole. Uporabniki knjižnice so tako dijaki kot profesorji. Knjižničarka je Natalija Pečovnik.

Zgodovina knjižnice

Začetki naše gimnazije segajo v leto 1945, ko se je uresničila velika želja dr. Franca Sušnika, da dobi Koroška svojo prvo gimnazijo.    Njeni prostori so bili najprej v gradu grofa Thurna na Ravnah. Leta 1949 je dr. Franc Sušnik v gradu ustanovil študijsko knjižnico z namenom, da bi oskrbovala dijake in profesorje s študijsko literaturo. Prve zametke knjižnice tako najdemo že v grajskih prostorih. Knjige in učbeniki so bili sprva razporejeni povsod po gimnazijskih prostorih, na odprtih grajskih policah. Gimnazijska učilnica se je popoldne pogosto spremenila v bralnico, skladišče knjig pa bilo v stari grajski konjušnici. Začetni osnovni sklad knjižnice je obsegal sedemsto knjig, ki so jih knjižnici podarili gimnazijski profesorji. Knjižnica in gimnazija sta bili vseskozi tesno povezani. Dr. Franc Sušnik je bil od leta 1949 do leta 1962 tako upravnik knjižnice kot tudi ravnatelj gimnazije. Pogosto je obe imenoval »dvojčetni sestri«.Ko se je leta 1953 gimnazija preselila v novo zgrajeno poslopje (uradna otvoritev je bila 10. 10. 1954), je bil v pritličju šole majhen prostor namenjen šolski knjižnici.  Knjižnični fond je bil skromen, saj je večji del knjig ostal v gradu. Tako so bile v tistem času na šoli le knjige, ki so jih profesorji in dijaki nujno potrebovali za šolsko delo in pouk. Ravnatelj, dr. Franc Sušnik, si je želel, da bi bila študijska knjižnica tista, ki bi oskrbovala dijake in profesorje z vso potrebno literaturo. Prva inventarna knjiga v šolski knjižnici se je začela pisati leta 1955. V njej so bile zabeležene vse knjige, ki so bile takrat na šoli. Največ je bilo  strokovne literature, atlasov, slovnice, zelo malo pa je bilo leposlovja. Večji del knjig in učbenikov so razdelili v steklene omare po učilnicah. Profesorji so tako sami razpolagali s knjigami in jih tudi izposojali. Knjižničarska dela pa so opravljali predvsem profesorji slovenščine. Njihovo delo je bilo:nabava knjig, vpis knjig v inventarno knjigo in razdelitev knjig posameznim profesorjem. Dijaki in profesorji pa so še vedno redno zahajali v Študijsko knjižnico, ki je takrat že prerasla v eno največjih splošno izobraževalnih knjižnic v Sloveniji.

Knjižnični fond na Gimnaziji Ravne je začel naraščati v šestdesetih letih 20. stoletja. Takrat za vedno večje število knjig ni bilo več  prostora na šoli in gimnazija je kar dvakrat podarila veliko gradiva Študijski knjižnici. Najprej leta 1958, ko se je v prostore gimnazije začasno preselila osnovna šola in konec šestdesetih let, ko so na novo adaptirali šolske prostore.

Leta 1968 je bilo na gimnaziji vsega skupaj 865 knjig. Knjižnica se jetakrat imenovala »Dijaška podporna knjižnica«. Dijaki so si izposojali gradivo v knjižnici, knjižničarji so jih zapisovali v »izposojevalne abecedne zvezke«. V njih so zapisovali: podatke dijakov, naslove gradiva, datum izposoje. Ko so dijaki knjigo vrnili, so jih na seznamu enostavno prečrtali. Leta 1976 se je šolska knjižnica preselila v nove prostore, ki pa sobili zelo majhni, slabo opremljeni in težko dostopni. Zaradi težke dostopnosti je bil tudi obisk zelo skromen. Večji del strokovne literature je še vedno ostal razpršen po učilnicah, kabinetih, domovih profesorjev. Leta 1980 je prišlo do združitve Gimnazije Ravne s Srednjo šolo Ravne. Takrat smo dobili dve knjižnici, vendar sta ostali vsaka v svojih prostorih. Zaradi vse večje prostorske stiske pa sta obe začeli postajati bolj skladišče knjig, kot pa knjižnica. V tem času je bil vpeljan tudi učbeniški sklad, ki pa se ni obnesel. Leta 1990 se je na pročelju zgradbe zopet pojavil stari napis »Gimnazija Ravne na Koroškem« in obdobje usmerjenega izobraževanja je bilo konec. Toda za šolsko knjižnico se ni spremenilo pravzaprav nič. Knjige so se še vedno stiskale v premajhnem prostoru. Zaradi tega so takrat veliko knjig preselili v steklene omare, ki so bile postavljene po dolgih šolskih hodnikih. V šolsko knjižnico pa so zahajali le redki.Do preobrata pa je prišlo leta 1995, ob petdesetletnici gimnazije, ko je dobila šolska knjižnica nove prostore. Knjižnica se je opremila tudi z računalniki in začelo se je povsem novo obdobje v zgodovini šolske knjižnice. Danes šolska knjižnica postaja vse bolj informacijsko in učno središče šole. Šestdeset let uspešnega in zelo ustvarjalnega dela nas zavezuje, da bomo v prihodnje še bolj aktivni in da bo šolska knjižnica posredovala še več informacij in znanja profesorjem in dijakom ter na ta način pomembno prispevala h kvalitetni rasti posameznika.

(Visited 28 times, 1 visits today)